Terminološki slovar

Hladna pena aerDURA® in mehka pena aerDURA®xtra združujeta prednosti vseh znanih materialov za spanje. Visoka točkovna elastičnost nudi podporo in razbremenitev hrbtenice, medtem ko vrhunska lastnost prožnosti zagotavlja enakomerno razbremenitev pritiska v vsakem položaju med spanjem. Zahvaljujoč odprto celični strukturi z visoko zračnostjo pene aerDURA® omogoča zračno prijazno spalno klimo z izjemnim uravnavanjem vlage in toplote. Visoka gostota materiala zagotavlja dolgo življenjsko dobo.

Inovativno zračno peno aerDURA® natural odlikujeta izjemna elastičnost in dolga življenjska doba. aerDURA® natural je novorazvit lateks z 50 % deležem naravnih sestavin. Zaradi izjemnih prezračevalnih lastnosti penaste strukture zagotavlja popolnoma uravnoteženo mikroklimo in optimalno uravnavanje vlage. Nova formulacija in edinstven proizvodni postopek ustvarjata najmehkejši, trajno elastičen, najmočnejši in najbolj odporen lateks, ki je bil kdaj koli izdelan.

aerDura® naturalis je hibridna pena z lastnostmi hladne pene, pri kateri je del naftnih surovin nadomeščen z ricinusovim oljem. Ricinusovo olje ima dokazano pozitiven vpliv na kakovost spanja. Njegove pomirjevalne lastnosti vam bodo pomagale, da boste odlično spali. Pena aerDura® naturalis znatno poveča elastičnost vzmetnice, zmanjša preoblikovanje materiala pod pritiskom in izboljša povratno elastičnost. Odprta celična struktura omogoča optimalno prilagajanje telesu in uravnava mikroklimo za udobnejši spanec. Pena aerDura® naturalis je izjemno prožna, stabilna in primerna tudi za alergike. Zagotavlja vrhunsko kakovost – izdelek ustreza standardu Öko-Tex 100.

Vzmetna jedra z Bonell vzmetmi so zelo znana, klasična sestavina ležišč. Bonell vzmeti imajo v sredini manjši premer kot na obeh koncih. Med seboj so v vrste povezane z okroglimi spiralami. Uporabljeni materiali in avtomatiziran proizvodni proces zagotavljajo vzmetem dobre vzmetne lastnosti. Skupaj z oblogo iz tapetniških materialov in s podlago na prevleki zagotavljajo ti izdelki odlično klimo za spanje. Poznamo tudi dvojna bonell jedra.

Comfort Stretch skoraj neomejeno omogoča, da pridejo elastične lastnosti jedra ležišča do popolne veljave. Zaradi svoje izjemne prožnosti doseže comfort Stretch višje biomehansko ležalno udobje kot sorodni tekstili. Je skoraj popolnoma elastičen in se odlično prilagaja premikanju spečega. Tudi po daljši uporabi ostaja brez gub in zmečkanin. Comfort Stretch s svojo lastnostjo stalnega vračanja v prvotno obliko trajno podpira jedro v njegovi gibljivosti.

Cremosa je posebna vrsta poliuretanske pene z maksimalno prilagodljivostjo (HR). Proizvedena je z inovativnim postopkom. Cremosa je edinstveno voljna, lahka, prijetna, posebno zračna, spoštuje obliko telesa in podpira enakomerno in udobno razporeditev teže telesa. Visoka volumenska masa v kombinaciji z nizko zbitostjo nudi neprimerljivo spalno udobje. Nudi občutno lebdeč občutek ležanja s podpornim učinkom. Strukturirana je zelo odprtoporno in nudi visoko zračnost in s tem povezano odvajanje vlage in preprečevanje zastajanja toplote in vlage. Primerna je za vsakršno občutenje toplote.

Visokokakovostni zračnopropustni drilih je trdna in trpežna tkanina iz bombaža, platna, polplatna ali kemičnih vlaken. Blago je dobilo ime po trojnih nitih oz. trojnem tkanju

EIM, Ergonomski inštitut München, se med drugim ukvarja tudi z ergonomskimi zahtevami posteljnih sistemov in njihovim funkcijskim preverjanjem. Kot najpomembnejšo lastnost ležalne podlage inštitut izpostavlja elastičnost. Razlikuje tri vrste elastičnosti: vzmetno, upogibno in točkovno ter kombinacije elastičnih lastnosti pri podpori posameznih delov telesa in vplivu na ramenski del. Šele te elastične lastnosti omogočajo optimalni položaj hrbtenice in razbremenitev pritiska na telo.

Ergonomski inštitut München je ležišču oziroma posteljnemu sistemu podelil certifikat za odlične ergonomske ležalne in mikroklimatske pogoje.

Proizvodi s tem znakom so razviti s posebnim upoštevanjem ergonomskih in biomehanskih lastnosti. Telesu zagotavljajo anatomsko pravilno ležanje.

Tekstilnim vlaknom se za večjo prožnost dodaja tudi elastan, sintetično tekstilno vlakno, ki se raztegne do 700 odstotkov svoje dolžine in vrne v prvotni položaj. Elastan diha, je mehak in zelo trpežen, njegova elastičnost pa se z uporabo ne zmanjšuje.

EMC – Ergonomie mit Comfort (ergonomija z udobjem) – spada k najkakovostnejšim proizvodom iz izbora hladnih pen, ki na idealen način združuje prednosti vseh posameznih materialov za ležišča. Pena je trajno elastična tudi pri dolgotrajni obremenitvi, ima izvrstne vzmetne lastnosti in visoko točkovno elastičnost, ki jo pri obdelavi jedra s posebno tehnologijo reza še izboljšajo. Odlična točkovna elastičnost EMC pene izjemno dobro podpira in razbremenjuje hrbtenico, odprta struktura celic z odlično prepustnostjo zraka pa zagotavlja zračno aktivno spalno klimo z izvrstnim uravnavanjem vlage in toplote. Zaradi obdelave jedra z valjem (crushing postopek) pride do odprtja sten celic in s tem do boljšega pretoka zraka in elastične strukture jedra. Ležišče iz EMC pene je deležno posebne kontrole kakovosti in mora izpolniti še tri dodatne kriterije, da se dvigne nad ostale hladne pene: imeti mora VM od 45 do 55, obdelana mora biti z »inteligentno strukturo reza«, jedro pa ne sme biti nižje kot 14 cm.

Kot alternativa lateksu se v proizvodnji ležišč vse bolj uveljavlja mehka poliuretanska pena, ki jo v proizvodnji ležišč poznamo predvsem pod imenom hladna pena. Odlikuje se po dobri elastičnosti in razbremenitvi pritiska, po drugi strani pa zagotavlja pravilna struktura celic z majhnimi porami najboljše možno prezračevanje ležišča. S tremi stopnjami trdote – mehko, srednjetrdo in trdo – omogoča izbor ležišč iz hladne pene izpolnitev posameznikovih potreb.

Visoko elastična tkanina iz posebno oplemenitenega poliamida se točkovno elastično upogiba in stalno vrača v prvotno lego. Odlično se prilagaja spečemu in zaradi nadpovprečne zračnosti ustvarja zdravo in suho spalno klimo brez zastajanja vlage in toplote. Obloge in prevleke iz klimateca zagotavljajo kot »pasivna klima naprava« stalno menjavanje zraka. Klimatec ima certifikat Öko-Tex standard 100.

To so visoko voluminozna, porozna sintetična vlakna, ki zadržujejo vlago v svoji notranjosti in imajo dobre klimatske lastnosti. Klimatska vlakna se odlikujejo po svoji enostavni pralnosti do 60 °C in so zato zelo primerna za ljudi, ki so posebej nagnjeni k higieni, ter za astmatike in alergike.

Komfortna pena je rezultat stalnega razvoja in izboljšanja postopka za proizvodnjo hladne pene. Gre za najvišji trajno elastični material s tridimenzionalno strukturo celic, ki je podobna čebeljemu satovju. Ta omogoča popolno točkovno elastičnost in prepustnost zraka. Ostale pozitivne lastnosti tega materiala so: okolju prijazna proizvodnja, dolga življenjska doba in nizka lastna teža.

V novem tisočletju je bombaž, ki dosega kot najbolj vsestransko uporabljen daleč največjo proizvodnjo med vsemi tekstilnimi vlakni, začelo nadomeščati celulozno vlakno lyocell (liocel), ki se je uveljavilo z blagovno znamko Tencel®. Tencel je svilnato lesketajoče se namensko vlakno, ki temelji na novi nanotehnologiji in se pridobiva s pomočjo okolju prijazne proizvodnje iz naravne lesne surovine. Svoje izjemne funkcionalne lastnosti ima zaradi pravilnega zaporedja nanovlaken, ki so hidrofilna in odlično sprejemajo vlago. Ta naravna liocelna vlakna sprejmejo 50 % več vlage kot bombaž in imajo večjo toplotno prevodnost in večjo prepustnost vodne pare v primerjavi z bombažem. Suha tencelna vlakna proizvajajo energijo pri sprejemanju vodne pare – rezultat je prijeten občutek toplote pozimi, vlažna vlakna pa hladijo, zato je ležišče poleti prijetno hladno. Za to naravno »inteligenco« vlaken ima zasluge njihova nanostruktura. Mikroskopski kanali med nanovlakni namreč regulirajo sprejem in oddajo vlage ter skrbijo za odlične klimatske lastnosti. Posteljno blago iz Tencela prevzame vlago, ki jo izloča koža, in jo prenese na zunanjo stran, od koder gre lahko v zrak. Tencel je koži prijazen in lahek za nego, ima pa tudi večjo trdnost od bombaža. Slabost liocelnih vlaken je, da so dražja od bombaža.

Viskozna vlakna regularnega tipa v zadnjem času vedno bolj nadomeščajo modalna vlakna, pri katerih uporabijo celulozo boljše kakovosti. Po lastnostih so zelo prilagojena bombažu, uporabljajo pa jih v mešanicah s poliestrskimi in drugimi sintetičnimi vlakni.

Leta 1928 je skokovit napredek v razvoju ležišč naredila firma Dunlop, ko je patentirala in osnovala proizvodnjo lateksa, 1937. leta pa še firma Bayer, ko je patentirala poliuretansko peno.
Za proizvodnjo naravnega lateksa uporabljamo naravni kavčuk, ki ga dobimo iz mlečnega soka drevesa kavčukovca (Hevea brasiliensis). Ta naravni polimer izoprena je pri višji temperaturi mehak in lepljiv, pri nizkih temperaturah pa postane trd in krhek. Majhen dodatek žvepla pri segrevanju kavčuka – ta postopek je Charles Goodyear poimenoval vulkanizacija – v veliki meri izboljša njegove želene lastnosti. S svojo veliko elastičnostjo in sposobnostjo, da na večji pritisk bolj popusti pod obremenitvijo, po razbremenitvi pa se vrne v prvotni položaj, je postal naravni lateks sinonim za ležišča, ki jih odlikujejo odlično prilagajanje telesu, visoko ležalno udobje in občutek mehkosti.

Öko-Tex Standard 100 je ekološki znak za tekstilne proizvode. Certifikat določa analize ekološko spornih škodljivih snovi in predpisuje znanstveno utemeljene mejne vrednosti za te snovi. Če tekstilni proizvod izpolnjuje predpisane pogoje, ima ponudnik tega proizvoda pravico, da ga označi kot proizvod, kontroliran po Öko-Tex standardu 100.

Kot najboljši od vseh lateksov Perfocell odgovarja tudi najvišjim zahtevam in pričakovanjem. V proizvodnem procesu v litih modelih je najprej vakumiran, nato ohlajen na – 30 °C in nazadnje vulkaniziran pri 115 °C, kar povzroči tvorbo okrogle, odprte celične strukture, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo ležišča. Ta edinstvena proizvodna metoda se po njenem izumitelju imenuje ‘talalay postopek’. Material je točkovno elastičen v najodličnejši meri, izjemno se prilagaja telesu in omogoča najvišje ležalno udobje.

Lahka visokotehnološka poliamidna vlakna so sintetična tekstilna vlakna. Za ta vlakna je značilno, da so zelo fina, izredno trdna in bolj elastična kot katero koli naravno vlakno. Iz njih tkejo zelo gosto tkanino, ki je vodoodbojna in obenem prepušča človeški znoj. Visoko elastično tkanino iz oplemenitenega poliamida, ki se odlično točkovno elastično upogiba in stalno vrača v prvotno lego, bomo našli na prevlekah najkakovostnejših ležišč. Prednost take prevleke pa ni le, da se zelo dobro prilagaja spečemu, temveč da zaradi nadpovprečne zračnosti ustvarja zdravo in suho spalno klimo brez zastajanja vlage in toplote. Take poliamidne obloge in prevleke zagotavljajo kot »pasivna klima naprava« stalno menjavanje zraka. Vedno večje zahteve po zračnosti ležišča so pripeljale do izdelave tkanine, ki s hidrofilno zgornjo površino prevzema transpiracijsko vlago, jo porazdeli preko celotne ležalne površine in oddaja v zrak, hidrofobna spodnja površina pa preprečuje pronicanje vlage v notranjost ležišča, vendar kljub temu prepušča zrak.

Poliestrska vlakna so sintetična vlakna, ki jih izdelujejo iz sintetiziranih polimernih snovi. Učinkujejo kot voluminozen material z izredno prožnostjo vlaken. Se ne krčijo, hitro se sušijo in so odporna na madeže. Za poliestrska vlakna je značilna enostavna nega in izjemna odpornost na mečkanje. Dobra lastnost kemičnih tekstilnih vlaken je mešanje teh vlaken med sabo in z naravnimi tekstilnimi vlakni, s čimer se povečuje učinkovitost vseh vlaken v tkanini. Poliesterska vlakna zelo poenostavijo vzdrževanje naravnih vlaken in povečajo njihovo trdnost, kombinacija z mikrovlakni pa je dobre lastnosti poliesterskih vlaken še bolje uveljavila.

Polipropilen je sintetično tekstilno vlakno z izjemnimi lastnostmi. Je zelo trdno in hkrati eno najlažjih sintetičnih vlaken. Polipropilenova vlakna imajo boljše toplotne izolacijske sposobnosti od volne, ohranjajo telesno temperaturo in telo dobro ščitijo tako pred vročino kot pred mrazom. Odporna so proti madežem in enostavna za vzdrževanje. Ne napadajo jih bakterije, plesni, molji in drugi mikroorganizmi.

Obstaja le malo materialov z visoko elastičnostjo. Naravni lateks je že eden od njih. Po lastnostih mu je povsem primerljiv sintetični lateks, visoko elastičnost pa dosega tudi mehka poliuretanska pena, ki se je uveljavila kot alternativa lateksu. Mehko poliuretansko peno odlikujejo elastičnost, odprta celična struktura, nizka masa, fiziološka inertnost, različne trdote (nosilnosti) in dobra odpornost na mehanske obremenitve. Mehka poliuretanska pena nastane s spajanjem organskih nenasičenih molekul izocianata in polietra oz. poliestra v makromolekule, kot penilec pa služi plinasti ogljikov dioksid, ki nastane v plinski reakciji me vodo in izocianatom; ob polimerizaciji se sprosti dovolj toplote, da tekočina zavre in sprošča mehurčke, ki tvorijo peno. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti si je mehka poliuretanska pena kljub posameznim odporom do umetnih materialov zagotovila pomemben delež v proizvodnji ležišč.
Mehka poliuretanska pena oziroma »hladna pena« s svojim gibljivim, zelo odzivnim jedrom zagotavlja visoko točkovno elastičnost in optimalno podpira telo. S časom se skoraj ne deformira in ima dolgo življenjsko dobo. Izredne vzmetne lastnosti zagotavljajo v vsakem položaju spanja enakomerno porazdelitev pritiska. Fino prilagoditev posameznim delom telesa pa z določeno strukturo reza omogoča delitev ležišča v več con trdote. Resnični prispevek ležišča iz hladne pene k dobremu spanju predstavljajo njegove higienske lastnosti. Skozi pravilno strukturo odprtih celic spužvastega materiala z majhnimi porami zrak optimalno kroži, s čimer vlaga, ki jo sprošča telo med spanjem, sproti izhlapeva. S tremi stopnjami trdote – mehko, srednjetrdo in trdo – omogoča izbor ležišč iz hladne pene izpolnitev posameznikovih potreb.
Med penami obstajajo občutne razlike, med seboj se cenovno zelo razlikujejo, obstajajo pa tudi različne blagovne znamke.

Poleg naravnega lateksa poznamo tudi umetni lateks. Umetni ali sintetični lateks ima enake lastnosti kot naravni, ima pa prednost pred naravnim, da se lažje obdeluje. Jedra ležišč so sestavljena iz mešanice naravnega in sintetičnega lateksa, kar zagotavlja ležiščem dolgo življenjsko dobo in točkovno elastično ležalno udobje.
Med odločujočimi kriteriji za ležalno udobje so tudi višina, zgradba in struktura jedra ležišča.

Novi patentirani postopek razreza SMT je metoda, ki temeljito spreminja površinsko obdelavo ležišč iz pen. S tem postopkom lahko opravimo tudi najbolj zapleten razrez za doseganje boljših ležalnih lastnosti in za boljše kroženje zraka. SMT metoda je postala mejnik v oblikovanju ležišč.

Povsem nova póta med penami si je utrla visco elastična pena, ki je bila narejena za potrebe NASO v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Z njo so želeli zmanjšati pritisk sile, ki jo astronavti čutijo med vzletom in pristankom rakete. Kasneje se je zelo dobro obnesla še v medicini. Odlične rezultate dosega pri zdravljenju zmečkanin in lajšanju bolečin in neudobja po operacijah ter v primerih, ko je potreben daljši počitek v postelji. Visco elastična pena, ki jo imenujejo tudi spominska pena, se nenehno prilagaja in oblikuje po teži in obliki telesa. To omogoča bistveno boljšo prekrvavitev izpostavljenih delov telesa, kot so n. pr. roke, ramena, hrbet in kolki. Lahkó je temperaturno občutljiva ali pa neobčutljiva. (Temperaturno občutljiva je seveda dražja.) Neprestano odzivanje pene na težo in telesno temperaturo uporabnika bistveno zmanjša točke pritiska, omeji premetavanje in obračanje in opazno zmanjšuje neudobje, ki je povezano z motnjami spanja. Seveda tudi visco elastična pena ni vsemogočna, a nesporne kakovosti in prispevka k dobremu spanju ji ni potrebno več dokazovati.

Viskozna vlakna so regenerirana celulozna tekstilna vlakna, izdelana iz naravnih materialov v kemičnem postopku. Skodranje tega vlakna dosežemo z asimetrično strukturo vlaken. So podobno obstojna na kisline in alkalije kot bombaž. V uporabi nadomeščajo bombaž.

Pri tem vzmetnem jedru so posamezne valjaste vzmeti všite v majhne vrečke iz blaga, ki so med seboj povezane na dotikajočih se točkah. S tem so preprečeni tudi najmanjši šumi. Tako narejeno ležišče se prilagodi posamični obliki telesa. Točkovno vzmetenje, pri katerem se lahko stisne posamezna vzmet, ne da bi to vplivalo na sosednjo vzmet, skrbi za visoko spalno udobje. Vzmeti v žepkih so obložene z izbranimi materiali za tapeciranje, ki skupaj s podlogo na prevleki ležišča zagotavljajo odlično spalno klimo.

Prve vzmetnice so se pojavile ob koncu 17. stoletja.

Sestava vzmetnic se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, seveda pa imajo vse prevleko, oblogo (npr. iz pene ali lateksa), podlogo iz tapetniških materialov in vzmetno jedro, to je v vrsto položene in med seboj povezane vzmeti, ki predstavljajo »srce« ležišča, od katerega je odvisna njegova trajnost in čvrstost. Uporabljajo se izključno tlačne vzmeti, ki se pri obremenitvi stiskajo, pri razbremenitvi pa vračajo v prvoten položaj. Vzmeti morajo imeti tako nosilnost, da se pri obremenitvi ne stisnejo do konca, ampak le do polovice njene možne poti. Jedro mora enakomerno podpirati celo telo v vodoravnem položaju. Hrbtenica ne sme viseti, seveda pa mora jedro dobro prenesti vse obremenitve pri spremembah položaja telesa.

Speči na vzmetnici s svojim telesom pritiska najprej na prevleko in oblogo. Če je ležišče narejeno iz dobrih materialov, mu bosta prevleka in obloga omogočala enakomerno nizko obremenitev po vsem ležišču. Iz obloge se pritisk prenese na vzmeti. Čim večji je pritisk, tem večji je odpor vzmeti. V nasprotju z oblogo npr. iz pene ali lateksa ima vzmet stopnjujočo elastičnost. Pomembno pri tem je, da se pri začetnem pritisku elastičnost občuti kot ugodje, naprej pa kot podpora telesu.

Nosilnost in učinkovita podpora telesa sta odvisna od kvalitete jedra, ki jo določajo značilnosti posameznih vzmeti. Napačno je mišljenje, da je ležišče tem boljše, čim več ima vzmeti, ne glede na to, da pri večjem številu vzmeti posamezna vzmet prevzame manjšo obremenitev. Bistvena naloga vzmetnice je vzdrževanje uravnotežene oblike ležišča, tako da površina ostaja gladka, robovi pa pod pravim kotom.
V sodobni proizvodnji vzmetnic se v glavnem uporabljajo vzmetna jedra, ki so sestavljena iz vzmeti in veznih elementov ter robnikov in delov za učvrstitev jedra. Robniki in deli za učvrstitev so izdelani iz jeklenih trakov, ki so povezani z veznimi elementi in medsebojnim prepletanjem.
Poznamo več vrst vzmetnih jeder. Od starejših je morda najbolj znana šlarafija, to je sistem med seboj prepletenih vzmeti, ki nastane s t. i. neskončnim pletenjem žice ali vzmeti, povezujejo pa se z vpletanjem vzmeti ene v drugo. V današnjih ležiščih bomo najpogosteje našli bonell vzmeti in vzmeti v žepkih.

Vzmetnice praviloma dobro vpijajo vlago, vendar to velja le v primeru, če so prevleka, obloga in tapetniška podloga dobri prenosniki vlage. Dobro morajo vpijati vlago, hkrati pa jo morajo hitro izpareti. Obloga služi kot tampon, ki izenačuje kratka obdobja maksimalne vlage. Pri ljudeh, ki se močno znojijo, je posebej važno, da se vlaga ne zadržuje na površini ležišča, torej niti na prevleki niti na oblogi. S prenašanjem vlage se zagotavlja na ležišču zdrava klima, ki ščiti spečega pred prehladom in revmo. S spreminjanjem obremenitev se iztiska zrak in vlaga ne more kondenzirati. Vzmetnica sama sebe prezračuje, saj vzmetno jedro deluje kot črpalka. Z menjanjem položaja speči izmenično obremenjuje in razbremenjuje vzmetno jedro, s čimer se, zahvaljujoč notranjemu praznemu prostoru, stalno menja zrak. No, ta učinek pride do izraza le v primeru, če so vsi sloji ležišča od prevleke do podloge zračno prepustni.

Kako pa je z vzdrževanjem toplote na vzmetnici? O tem odloča obloga in kako je ležišče zaprto s strani. Zrak, ki kroži znotraj in zunaj, ne sme hladiti ležišča, kar pomeni, da mora obloga imeti dobro izolacijo. Ker je zrak najboljši izolator, lahko zadržijo toploto samo vzmetnice, ki so dobro izolirane s strani. V tem primeru se celotna temperatura ležišča hitro izenači s temperaturo spečega.